! POMEMBNO OBVESTILO !
Stran je ustvarjena za nekomercialne zadeve!
Ustvarjalec spletnega portala si ne lasti avtorskih pravic objavljenega medijskega materijala!
Hotel Osteria Grande – Hotel Corona oz Pri Ogrski Kroni
Na začetku današnje Tržaške je stal hotel “Pri ogrski kroni”. V nekem Angleškem vodniku se že leta 1837 omenja kot “Osteria Grande”.
Hotel Pri Ogrski kroni je pred prvo svetovno vojno poleg prenočišč, v sobah z električno razsvetljavo, ponujal jedi italijanske, nemške in francoske kuhinje.
Domača in tuja vina, ter točeno pivo. Imeli so organiziran prevoz iz železniške postaje in prevoze v okolico. Gostje z osebnim prevozom so vozilo lahko parkirali v hotelski garaži.
Dobrih sto let kasneje je pogorel, na božični večer leta 1940. Hotel je stal na lokaciji današnjega Hotela Kras.
Garzarollijeva hiša – Gostišče pri Levu (Al Leone) oz Restavracija Jadran
V Garzarollijevi hiši je bilo gostišče “Pri levu” (Al Leone). Ponujali so Italijanske jedi in vina. Kosila za večje skupine.
Imeli so preko sto notranjih in še nekaj več zunanjih sedežev. Na voljo so bila ležišča in garaža za vozila gostov. Pred gostiščem je bila tudi avtobusna postaja. Kasneje restavracija Jadran. Danes restavracija Proteus.
GRAND HOTEL ADELSBERGER – HOF “Villa Forestale Sclabsa”
Švicar Franz Progler je leta 1874 začel z gradnjo luksuznega hotela »Grand hotel Adelsberg«. Zgradila ga je »Kranjska stavbinska družba« za 49000 goldinarjev. V hotelu je bilo 65 sob. Imel je za tiste čase napreden vodovodni sistem. Vodo so črpali iz lastnega zajetja na streho hotela, od tu pa v hotelski vodovodni sistem. V sobah so bile kopalnice s tuši. V hotelu so imeli električno razsvetljavo, garažo za avtomobile, organiziran prevoz na železniško postajo in na izlete v bližnje kraje. Pohvalili so se z francosko kuhinjo. Okoli hotela so uredili velik park in igrišča za tenis in kriket. Oglaševali pa so se tudi, kot klimatsko zdravilišče. Hotel so zaprli kmalu po začetku prve svetovne vojne, vanj pa se je vselilo poveljstvo 5. Avstro Ogrske armade in štab poveljstva Soške fronte, pod vodstvom feldmaršala Svetozarja Borojevića.Leta 1924 je stavbo kupila družina Windischgraetz, ki je imela do druge svetovne vojne v njem rezidenco in upravo svojih posesti. Po koncu vojne in nacionalizaciji je bilo v njem poveljstvo 4. armade jugoslovanske vojske.
Stavbo so leta 1980 porušili in na njenem mestu zgradili nov dijaški dom in gozdarsko šolo.
Postojna – kot je bila včasih! Je skupina, kjer aktivni domačini – torbarji dnevno objavljajo stare fotografije mesta z okolico, ki so zaznamovale mesto skozi celotno zgodovino obstoja…